IOF

Kaj je IOS:

IOF je kratica za davek od finančnih transakcij, ki se zaračunava od fizičnih in pravnih oseb, ki izvajajo kreditne, menjalne, zavarovalne ali transakcije z vrednostnimi papirji

IOF je določen v členu 153 V Zvezne ustave:

Člen 153. Unija mora uvesti davke na:

[...]

V - kreditne, menjalne in zavarovalne posle ali vrednostne papirje ali vrednostne papirje;

Davčna nomenklatura izhaja iz izključno finančne narave dejavnosti, opisanih v točki V 153. člena zvezne ustave. Zato bodo vsa ravnanja, ki spadajo v te dejavnosti, predmet zbiranja IOF.

Značilnosti IOF

Davek na finančne transakcije je:

Zvezni : ker ga je ustanovila Unija, ne glede na to, kateri federativni subjekt pobira davek.

Zasebno : ker Zvezna ustava Uniji ne dovoljuje, da prenese svojo institucijo.

Extrafiscal : Za razliko od davčnih davkov (katerih edini namen je zbiranje javnih sredstev) ima IOF ekstra-fiskalni namen regulacije trga, ki se osredotoča na promet in proizvodnjo.

Brez obvez : ker ustvarjalni dogodek (stanje, ki ustvarja davčno obveznost), ni odvisen od nobene dejavnosti države. Kar ustvarja obveznost plačila IOF, je vedno dejavnost davkoplačevalcev.

Nepovezano zbiranje : država lahko prostovoljno uporabi znesek, zbran z IOF, v vseh izdatkih, predvidenih v proračunu.

Posredna : Vaše finančno breme (obveznost plačila) se lahko prenese na drugo osebo.

Real : ne upošteva osebnih lastnosti davčnega zavezanca. Gre za stvari, ne za ljudi.

Kaj je obdavčljivi dogodek IOF?

V skladu s členom 113 (1) nacionalnega davčnega zakonika je dogodek, ki povzroča obveznost plačila davka, stanje, ki ga zakon določa kot nujno in zadostno. Pomembno je, da ste pozorni na vsak zakonsko določen mandat, ker se večina davčnih tožb nanaša na nastanek ali ne obdavčljivi dogodek.

V primeru IOF so dejstva, ki ustvarjajo, podrobno navedena v členu 63 nacionalnega davčnega zakonika, ki določa:

63. člen Zvezni davek na kreditne, devizne in zavarovalne posle ter na posle, povezane z vrednostnimi papirji, ima naslednje dejstvo:

I - v zvezi s kreditnimi posli, njihovo izvrševanje s popolno ali delno izročitvijo zneska ali vrednosti, ki je predmet obveznosti, ali njeno dajanje na voljo zainteresirani stranki;

II - v zvezi z deviznimi operacijami, njihovo izvedbo z dostavo nacionalne ali tuje valute ali dokumenta, ki ga predstavlja, ali njihovo dajanje na razpolago zainteresirani stranki v znesku, ki je enakovreden tuji ali nacionalni valuti, ki jo je slednja izdala ali dala na voljo;

III - za zavarovalne posle, njihovo izvrševanje z izdajo police ali enakovrednega dokumenta ali prejem premije v obliki veljavne zakonodaje;

IV - v zvezi s transakcijami z vrednostnimi papirji, izdajo, prenosom, plačilom ali odkupom vrednostnih papirjev v skladu z veljavno zakonodajo.

V primeru odstopa od varčevalnega računa je zvezno vrhovno sodišče že odločilo, da ni primerljivo s kreditnim poslom, zato ni davka na IOR. Razumevanje je predvideno v povzetku 664.

Kakšna je osnova za izračun IOF?

Osnova za izračun je znesek, za katerega se določi stopnja (odstotek ali fiksni znesek, ki določa znesek, ki ga je treba plačati). Osnove za izračun so določene z zakonom, vendar so te obrestne mere spremenljive.

Osnove za izračun IOS so pojasnjene v členu 64 nacionalnega davčnega zakonika:

Člen 64. Osnova za izračun davka je:

I - za kreditne operacije, znesek obveznosti, ki obsega glavnico in obresti;

II - za transakcije v tuji valuti, ustrezni znesek v nacionalni valuti, prejet, dostavljen ali na voljo;

III - za zavarovalne posle, znesek premije;

IV - za posle, povezane z vrednostnimi papirji :

a) v izdaji nominalna vrednost, povečana za dobro ime, če obstaja;

b) pri prenosu, ceni ali nominalni vrednosti ali vrednosti borzne kotacije, kot je določeno z zakonom;

c) pri plačilu ali odkupu, ceno.

Kakšna je regulativna funkcija IOS?

Ker je to ekstra fiskalni davek, ima IOF večjo vlogo kot preprosto pobiranje prihodkov. S tem vlada regulira trg, nadzira ponudbo in povpraševanje po kreditih v državi.

Regulacija trga preko IOF se dogaja s povečevanjem in zniževanjem stopenj z odredbami izvršilnega organa. To povečanje je izjema od načela zakonitosti, v skladu s katerim je obstoj zakona, ki določa ali povečuje davek, obvezen.

IOF tudi ne spoštuje načel anteriornosti in devetdesetih let. Prvi se nanaša na prepoved obračunavanja davkov v istem poslovnem letu, v katerem je bil ustanovljen ali povečan (člen 150 (III) b Zvezne ustave). Druga je prepoved pobiranja davkov v 90 dneh po njeni ustanovitvi ali spremembi (člen 195 (6) zvezne ustave).

Načela anteriornosti in devetnajstega stoletja tvorita večje načelo, ki se imenuje načelo ne-presenečenja. Po njegovem mnenju je zakonodajalec želel zaščititi davkoplačevalca pred nepričakovanimi stroški, hkrati pa zagotoviti razumen čas, da se pripravi na plačilo dajatve.

Regulativna funkcija IOR se prekriva z načeli zakonitosti in ne presenečenja, saj mora biti vlada za popolnejše obvladovanje trga popolnoma svobodna pri spreminjanju davčnih stopenj.