Neumnost, pretres in grožnja
Kaj je neumnost, motnja in grožnja:
Poneverbe, pretresi in grožnje so pojmi, ki se nanašajo na pravo stvari, v skladu s civilnim pravom.
Ustanove poneverbe, pretresov in groženj so različne oblike motenj pravice do posesti. Vsak od njih pomeni specifično situacijo, ki zahteva ločene tožbe za rešitev vprašanja.
Poneverba (ali posesivna poneverba ) je popolni odvzem posesti. Preko njega posestnik izgubi vse stike s prikrajšanim dobrim. Imenuje se tudi nasilno ustrahovanje, kadar kaznivo dejanje vključuje ukrepe, ki posestniku onemogočajo, da si povrne blago.
Primer : John napade Jorgejevo kmetijo in obdaja posestvo, zaradi česar lastnik nima dostopa do kraja.
Motnja je prekršek pravice do posesti . Sestavlja ga delni dremež, v katerem posestnik izgubi le del posesti blaga, brez izgube stika z motenim dobrim.
Primer : Janez vsak dan pelje konje na kmetijo, ki je v lasti Georga.
Grožnja je samo neizbežnost posmeha ali zadrege . Zato ni dejansko kaznivo dejanje, temveč le utemeljen strah pred kršitvijo pravice do posesti.
Primer : Demonstratorji se zberejo pred javno stavbo in grozijo, da bodo zasedli mesto.
Kateri so ustrezni ukrepi v primeru požara, motenj in groženj?
Brazilski civilni zakonik v svojem členu 1.210 določa:
Posestnik ima pravico, da ga v primeru zadrege obdrži v posesti, vrne v urgentno sobo in zavarovan pred nasiljem, če ima pošten strah pred motnjami.
Pravni ukrepi, ki se uporabljajo v primerih kršitve pravice do posesti, se imenujejo posestne tožbe . Možni posegi v vsakem primeru so:
- V primerih ropanja: mogoče je ponovno vključiti posest.
- V primerih motenj: lastništvo je možno ohraniti.
- V primerih nevarnosti: prepoved je prepovedana.
Zlasti v primerih delne invazije na zemljišča (ki bi bila teoretično moteča) sodna praksa meni, da je ustrezen ukrep ponovna vključitev posesti, ker je namen lastnika, navsezadnje, izterjati premoženje.
Posebnosti vsakega posestnega dejanja so malo pomembne, ker pravni sistem zagotavlja zamenljivost med njimi, to je možnost zamenjave enega za drugega, v primerih, ko tožba ni tehnično pravilna. V tem smislu Zakonik o civilnem postopku določa: \ t
554. člen. Vložitev posestne tožbe namesto drugega ne preprečuje sodniku, da pozna vlogo in podeli pravno varstvo, ki ustreza tistemu, katerega predpostavke so dokazane.
Kako potekajo posestni ukrepi?
V skladu z zakonikom o civilnem postopku sledijo skupnemu postopku. Če pa je bila tožba vložena v enem letu po motnji, bo postopek povzetek, predviden med členoma 560 in 566 Zakona o pravdnem postopku. V takih primerih lahko avtor posestnega ukrepa poleg izterjave, vzdrževanja in varnosti stvari zahteva tudi:
- obsodbo v odškodnini;
- odškodnine za plodove;
- uvedba potrebnih ukrepov za preprečevanje nadaljnje zadrege;
- spoštovanje začasnega ali končnega skrbništva (predvidevanje avtorjeve zahteve);
Avtor posestnega dejanja mora dokazati svojo pravico do posesti, obstoj in datum motnje ter nadaljevanje njegove posesti v primerih vzdrževalnega ukrepa ali izgube v primerih ponovne vključitve.
Če je začetna pobuda pravilno podana, sodnik to zahtevo odobri na preliminarni način (brez zaslišanja tožene stranke). V nasprotnem primeru bo sodnik imenoval zaslišanje, v katerem bo avtor upravičen, obtoženec pa bo tudi zaslišan. Če sodnik meni, da je utemeljitev zadostna, ugodi zahtevi.
