Ustavna načela

Kakšna so ustavna načela:

Ustavna načela so vrednote, ki so izrecno ali implicitno prisotne v ustavi države in usmerjajo uporabo prava s celoto.

Glede na to, da je ustava temelj celotnega pravnega sistema, določa več načel, ki jih je treba uporabiti na vseh pravnih področjih.

Spodaj preberite najpomembnejša ustavna načela, ki veljajo za vsako vejo prava.

Ustavna načela, uporabljena za ustavno pravo

Ustavna načela, uporabljena za ustavno pravo, so določena v 1. členu zvezne ustave:

Suverenost

Suverenost je sposobnost države, da se organizira v vseh vidikih (političnih, pravnih, ekonomskih itd.), Ne da bi se podredila drugi obliki moči. Na mednarodnem prizorišču je suverenost odsotnost podrejenosti od ene države do druge.

Državljanstvo

Državljanstvo je sposobnost posameznikov, da neposredno ali posredno sodelujejo v politični organizaciji države.

Dostojanstvo človeške osebe

Načelo dostojanstva človeške osebe določa, da morajo vladni ukrepi v demokratični pravni državi zagotoviti državljanom popolno uresničevanje vseh socialnih in individualnih pravic.

Družbene vrednote dela in svobodnega podjetništva

To načelo poudarja, da brazilska država ceni svobodo podjetja in lastnine, značilno za kapitalistične sisteme.

Politični pluralizem

Politični pluralizem je osnova demokracije in zagotavlja široko in učinkovito udeležbo prebivalstva v politični organizaciji države.

Ustavna načela, ki se uporabljajo za upravno pravo

Ustavna načela, ki se uporabljajo za upravno pravo, so določena v 37. členu zvezne ustave in so: \ t

Zakonitost

V upravnem pravu je načelo zakonitosti inverzno, kar velja tudi za druga pravna področja. V drugih panogah je dovoljeno vse, kar ni zakonsko prepovedano, javna uprava lahko deluje le v skladu z izrecno zakonsko določbo, čeprav zakon ne prepoveduje tega dejanja.

Neosebnost

V skladu z načelom neosebnosti mora javna uprava vedno delovati v javnem interesu. Zato je nujno, da javni uslužbenci delujejo nepristransko in v imenu javnega subjekta, ki ga zastopajo, brez uslug in osebnih privilegijev.

Moralnost

Pri uresničevanju javnega interesa je treba dejanja javne uprave voditi ne le z zakonom, ampak tudi z dobro vero in poštenostjo.

Oglaševanje

Javna uprava mora delovati na pregleden način, ki prebivalstvu zagotavlja dostop do svojih aktov, odločitev in razlogov. Tako načelo javnosti v upravnem pravu zagotavlja nadzor nad upravljanjem družbe.

Učinkovitost

Načelo učinkovitosti narekuje, da morajo upravni akti izpolniti svoj namen z družbo na zadovoljiv in učinkovit način. Poleg tega je treba dokazati učinkovitost pri organizaciji in strukturiranju javnih organov, da se optimizira razdelitev in izvajanje nalog.

Več o načelih javne uprave.

Ustavna načela, uporabljena v procesnem pravu

Zvezna ustava določa, da se v procesnem pravu uporabljajo naslednja načela: \ t

Zaradi pravnega postopka

Pravni proces temelji na 5. členu LIV zvezne ustave. To je načelo, ki vsakomur zagotavlja pravico do poštenega sojenja z vsemi koraki, ki jih določa zakon, vključno z obveznostmi in jamstvi.

Pravilen postopek prav tako določa, da mora biti procesno dejanje veljavno, učinkovito in popolno, da mora izpolnjevati vse zakonsko določene ukrepe.

Nasprotna in obilna obramba

Načela kontradiktorne in obsežne obrambe so določena v členu 5 LV Zvezne ustave in v členih 9 in 10 zakonika o civilnem postopku.

Nasprotnik je obdolžencu zajamčena pravica do odgovora v vseh fazah postopka. Široka obramba zagotavlja, da lahko ob predložitvi odgovora tožena stranka uporabi vsa ustrezna postopkovna orodja.

Izonomija

V skladu s 5. členom, prvim in drugim odstavkom Zvezne ustave in členom 7 Zakonika o civilnem postopku, načelo izonomije določa, da je treba vse stranke obravnavati enako v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti v postopku.

Naravni sodnik

Načelo naravnega sodnika je določeno v členu 5 LIII zvezne ustave in določa, da nihče ne sme biti preganjan ali obsojen, razen s strani pristojnega organa. To načelo vpliva na pravila o pristojnosti in določa nepristranskost sodnika.

Neprimerna pristojnost

Prav tako imenovano načelo dostopa do sodnega varstva je določeno v členu 5 XXXV zvezne ustave. V skladu s tem načelom se lahko o kakršni koli ogroženi ali oškodovani pravici razpravlja na sodišču.

Oglaševanje

Načelo javnosti je določeno v členih 93 in IX Zvezne ustave ter v členih 11 in 189 Zakonika o civilnem postopku. Po njegovem mnenju morajo biti procesna dejanja javna (z izjemo tistih, ki zahtevajo tajnost), ki jih je treba kaznovati z ničnostjo, da bi služila javnemu interesu in zagotovila nadzor nad pravosodjem.

Hitrost

Prav tako imenovano načelo razumnega trajanja postopka je določeno v členu 5, LXXVII zvezne ustave in členu 4 zakonika o civilnem postopku. To načelo določa, da se mora postopek končati v razumnem roku, da se zagotovi uporabnost odločbe.

Ustavna načela, ki se uporabljajo za davčno pravo

Zvezna ustava v naslovu "Obdavčitev in proračun" določa načela, ki jih je treba uporabiti v davčnem pravu:

Zakonitost

Načelo davčne zakonitosti je določeno v prvem odstavku 150. člena zvezne ustave in prepoveduje vsakemu zveznemu subjektu, da zahteva ali poveča davke brez predhodne zakonske določbe.

Izonomija

V skladu s členom 150 (II) zvezne ustave načelo izonomije določa, da je treba državljane, ki so v enakem položaju, obravnavati enako glede plačila davkov.

Nereaktivnost

V skladu s tretjim odstavkom 150. člena, "a" zvezne ustave, upravna prepoved retroaktivnosti prepoveduje, da se davek pobira pred zakonom, ki ga je uvedel ali povečal.

Predhodnost

Načelo prednostne obravnave je določeno v členih 150, III, "b" in "c" zvezne ustave. Po njegovem mnenju je zveznim entitetam prepovedano pobirati davke v manj kot 90 dneh od objave zakona, ki jih je uvedel. Poleg tega je prepovedano pobirati davke v istem poslovnem letu (v istem letu) objave zakona.

Ograjevalno zaplembo

V skladu s četrtim odstavkom 150. člena zvezne ustave prepoved zaplembe davčnemu organu prepoveduje, da z pobiranjem davkov neupravičeno prevzame premoženje davkoplačevalca.

Svoboda prometa

Načelo svobode prometa je določeno v členu 150 (V) Zvezne ustave in preprečuje, da bi federalni subjekti omejili svobodo državljanov, da pridejo in gredo skozi pobiranje davkov, razen za pobiranje cestnine na cestah, ki jih vzdržujejo javni organi.

Zmogljivost za prispevek

V skladu s prvim odstavkom 145. člena zvezne ustave to načelo določa, da je treba, kadar je to mogoče, davke pobirati v skladu z gospodarsko zmogljivostjo vsakega posameznika.

Selektivnost

V skladu s tretjim odstavkom 153. člena zvezne ustave načelo selektivnosti določa, da se obdavčevanje blaga razlikuje glede na bistvo istega. Zato bi moralo biti bistveno blago, kot so hrana in gorivo, manj obdavčeno kot druge, kot so cigarete ali alkohol.

Ustavna načela, ki se uporabljajo za kazensko pravo

Zakonitost

Načelo zakonitosti v kazenskem pravu je določeno v členu 5 XXXIX zvezne ustave in določa, da ni kaznivega dejanja ali kazni brez predhodnega prava, ki bi predvideval njegov obstoj.

Retroaktivnost koristnega zakona

Znano tudi kot načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskega prava, je določeno v členu 5 (XL) zvezne ustave. V skladu s tem načelom se kazensko pravo nikoli ne bo uporabilo za dejstvo pred njegovo veljavnostjo, razen če je njegova uporaba koristna za toženo stranko.

Osebnost stavka

V skladu s členom 5 XLV Zvezne ustave to načelo določa, da nobena kazen ne sme preseči osebe obsojenega obdolženca. V primeru odškodnine za škodo ali izgubo premoženja se nasledniki tožene stranke odzovejo le na omejitev prenesenih sredstev.

Individualnost stavka

To načelo je predvideno v 5. členu XLVI zvezne ustave. Po njegovem mnenju je treba kazni, ki se uporabljajo v obsodbah, prilagoditi glede na primer, pri čemer je treba upoštevati posamezne okoliščine tožene stranke in sam primer.

Ustavna načela za socialno varnost

Ustavna načela, ki veljajo za socialno varnost, so navedena v odstavkih 194. člena Zvezne ustave:

Univerzalnost pokritosti in oskrbe

V skladu s tem načelom mora socialna varnost izpolnjevati vse državljane, ki potrebujejo pomoč, ne glede na neposredno plačilo prispevkov, zlasti socialne pomoči in javnega zdravja.

Enotnost in enakovrednost ugodnosti in storitev za mestno in podeželsko prebivalstvo

Načelo enotnosti določa, da med zagotavljanjem socialne varnosti med mestnimi in podeželskimi državljani ne bo razlike. Zato mora vsaka obstoječa razlika temeljiti na merilih, kot so čas prispevka, starost, izračunski koeficient itd.

Selektivnost in distribucija pri zagotavljanju ugodnosti in storitev

To načelo določa, da mora biti dodeljevanje dajatev socialne varnosti selektivno. Tako morajo državljani izpolniti določene zahteve, da bi lahko prejeli želeno zavarovanje. Poleg tega, ker ni pogojev za kritje vseh dogodkov, načelo selektivnosti določa, da mora zakonodajalec opredeliti tveganja in razmere, ki zahtevajo večjo nujnost in zaščito, da se zagotovi pokritost.

Neustreznost vrednosti dajatev

Načelo neučinkovitosti zagotavlja državljanom pravico, da nimajo nominalne vrednosti zmanjšane koristi.

Kapital v obliki delitve stroškov

To načelo določa, da morajo vsi davkoplačevalci, ki imajo enake finančne pogoje, na izonomičen način prispevati k socialni varnosti.

Raznolikost osnove financiranja

V skladu s členom 195 zvezne ustave to načelo določa, da bo socialno varnost financirala družba kot celota in sredstva iz vseh federativnih entitet.

Občutljiva ustavna načela

Ustavna načela so vrednote, določene v 34., VII. Členu zvezne ustave, ki, če so kršene, pomenijo zvezno posredovanje v državi članici, ki je odgovorna za kršitev.

Ustavna načela so:

  • a) republikanska oblika, reprezentativni sistem in demokratični režim;
  • b) človekove pravice;
  • c) občinska avtonomija;
  • d) neposredna in posredna odgovornost javne uprave.
  • e) uporabo minimalnega zahtevanega dohodka iz državnih davkov, vključno s prenosi, pri vzdrževanju in razvoju ukrepov in storitev na področju izobraževanja in javnega zdravja.