Zaveze tretjih oseb
Kaj so embargi tretjih oseb:
Zasegi tretjih oseb so vrsta tožbe, ki skuša zaščititi posest ali lastništvo premoženja, zaseženega s sodno odločbo, izdano v tožbi, katere lastnik ali lastnik ni bila stranka.
Primer :
Med postopkom izvrševanja je Carlos zasegal premoženje. Vendar je v času zaplembe sodni izvršitelj zasegel avto, ki je bil v rezidenci Carlosa, vendar je pripadal Johnu. V tem primeru ima John pravico vložiti zahtevek za zastavo tretje osebe, da si povrne njegovo premoženje.
Pravila glede embarga na tretje osebe so določena v členih 674 do 681 Zakonika o civilnem postopku, ki spadajo v naslov "Posebni postopki". Zato embargo tretjih oseb, kljub temu, da je bil vložen med postopkom, ni narava pravnega sredstva, ampak ukrepanje.
Embargo tretjih oseb in drugi posebni postopki imajo različne učinke. Prvič, zastavne pravice tretjih oseb imajo deklarativni učinek, ker si prizadevajo, da se izvršilni akt, ki predstavlja premoženje, razglasi za nelegitimen. Potem ima dejanje konstitutivni učinek, ko prizna obstoj pravice. Nazadnje, ukrep ima tudi izvršilne učinke, saj lahko na praktičen način določi sprostitev blaga.
Kdo lahko vlaga zastavne pravice tretjih oseb?
V členu 674 v odstavkih 1 in 2 Zakona o pravdnem postopku je razvidno, kdo ima dejansko legitimnost vložiti zastavne pravice tretjih oseb:
- Embargo je lahko tretja oseba, vključno s fiduciarjem ali posestnikom.
- Naslednje se šteje za tretjo osebo, ki je vložila zaseg:
- zakonca ali partnerja, ko brani posest lastnega premoženja ali njegovih dejanj, razen v primerih, določenih v čl. 843;
- pridobitelj blaga, katerega zožitev je nastala zaradi odločitve o razglasitvi neučinkovitosti prodaje zaradi goljufivega izvrševanja;
- ki trpi pravno omejitev svoje lastnine zaradi neupoštevanja pravne osebnosti, od tega incidenta ni bil stranka;
- upnik z resničnim jamstvom, da bo preprečil razlastitev predmeta stvarne pravice do jamstva, če ni bil pozvan, v skladu s pravnimi pogoji zadevnih razlastilnih aktov.
Kakšne so zahteve za vložitev zastavne pravice tretjih oseb?
Vložitev zastavne pravice tretjih oseb je odvisna od dveh zahtev. Prvi je obstoj izvršljivega ukrepa v postopku, v katerem lastnik ali lastnik nepremičnine ni stranka. Drugi je nezdružljivost dobrega z izvršitvijo.
Vlagatelj peticije mora dokazati te hipoteze o ustreznosti vložitve tožbe.
Kakšen je postopek za zastavne pravice tretjih oseb?
V skladu s členom 677 Zakonika o civilnem postopku mora začetna pobuda embarga vsebovati dokaze o stanju kršitelja v tretji osebi, pa tudi dokaze o posedovanju ali prevladi premoženja.
Vrednost vzroka v zastavni pravici tretje osebe mora biti vrednost nepremičnine zožene.
Vabilo obdolženca je osebno, če v spisu v glavni stvari ni bil ustanovljen noben tožilec (v katerem je bila določena izpolnitev premoženja).
Embargo se lahko izpodbija v 15 dneh. Potem bo ukrep potekal po skupnem postopku.
V primeru porekla sodnik odloži omejevalne ukrepe za zahtevano premoženje in, če je to potrebno in potrebno, vzdrževanje ali ponovno vključitev posesti.
Ali je mogoče vložiti sodno prepoved?
Zaveze tretjih oseb so lahko preventivne. V skladu s členom 674 Zakonika o civilnem postopku je jasno, da:
Vsaka oseba, ki ni stranka v postopku, je podvržena omejevanju ali grožnji z omejitvijo premoženja, da ima ali ima pravico, ki ni v skladu s konstriktivnim dejanjem, lahko zahteva njeno zavrnitev ali njeno prepoved z zastavo tretjih oseb.
Višje sodišče je že sprejelo odločitve, ki potrjujejo, da je registracija (uradna registracija) obstoja izvršbe na določenem premoženju že zadostna podlaga, ki dovoljuje vložitev tretjih oseb na preventivni način.
Kakšen je rok za vložitev zastavnih pravic tretjih oseb?
V skladu s členom 675 Zakonika o civilnem postopku se lahko embargu nasprotuje kadarkoli v postopku poznavanja, dokler sodba ni dokončna in ob izvršitvi sodne odločbe ali v izvršilnem postopku v 5 dneh po odločitvi, pobudo ali dražbo, vendar vedno pred podpisom zadevnega dopisa.
Kaj je pristojno sodišče za sodne odločbe tretjih oseb?
Čeprav gre za avtonomno dejanje, ima embargo tretjih oseb dodatni odnos s procesom, ki je določal omejitev dobrega. Tako je treba zastaviti pravice tretje osebe do iste sodbe, ki je odgovorna za izvršitev.
V primerih, ko se izvršitev izvede s predhodnim dopisom, mora biti pristojno sodišče za ovrednotenje embarga tisto, ki je na poseben način določilo razpravo o omejitvi premoženja.
Obremenitve tretjih oseb v delovnem procesu
Zaveze tretjih oseb se uporabljajo tudi v postopkih v zvezi z delom prek subsidiarne uporabe pravil civilnega postopka, v skladu s členom 769 Konsolidacije zakonov o delu.
